Predstava sodobnega cirkusa
50’
Projekt Gozd je tretji in zadnji del osebno-izpovedne trilogije z naslovom Niti PraGozd. Trilogija se je razvila z avtoričino prvo predstavo Niti (2019-20), nadaljevala s predstavo Prag (2021) in se zaključuje z dvoletnim projektom, predstavo Gozd, kjer avtorica preizprašuje, kaj je "motor" večjih družbenih sprememb in položaj posameznice v patriarhalni družbi. Sprašuje se o razmerju med individualizacijo in kolektivizacijo družbe, obravnava dinamiko med družbenimi in osebnimi krizami ter išče vzporednice in točke konflikta med posameznico in še vedno patriarhalno, neokapitalistično, potrošniško družbo.
Postavlja si tudi nekaj vprašanj: Ali je mogoče mikro raven do neke mere prenesti na makro raven? Na podlagi tega pa tudi: Ali je posamezničina težnja po samouničevanju v korelaciji z družbeno težnjo po samouničevanju? Ali je mogoče ravno obratno, da makro nivo prenesemo na mikro nivo: Ali lahko ekološka katastrofa korenito spremeni naš pogled na individualno potrošnjo? Se lahko česa naučimo od narave?
Znanost nam napoveduje obsodbo samouničenja, v kolikor nadaljujemo z današnjim tempom onesnaževanja. In absurdnost našega položaja? Da se ga večji del družbe zaveda, pa kljub temu ne zahtevamo radikalnih sprememb. To stanje lepo oriše film “Don’t look up”, preko metafore o padajočem kometu, ki bo uničil vse življenje na zemlji. In potem nas več ne bo.
Sodelujoče_i
Idejna zasnova, koreografija / režija: Danijela Zajc
Nastopajoče: Anamaria Bagarić, Tajda Podobnik, Kristina Tini Rozman, Mojca Sovdat, Veronika Valdes, Danijela Zajc
Svetovalec za režijo: Jaka Andrej Vojevec
Avtorska glasba v živo: Maja Pahor in Pia Skušek
Kostumografija, scensko svetovanje: Katarina Zalar
Oblikovanje svetolobe: Hotimir Knific
Oblikovanje programskega letaka: Nevena Aleksovski
Odnosi z javnostjo: Gala Jarc
Podpora:
Produkcija: Danijela Zajc
Koprodukcija: Asociatia Solidart (Temišvar, Romunija), Cirkuška rezidencialna mreža, Prostor Plus (Reka, Hrvaška), Društvo Matafir, Društvo Mismo Nismo
Programski partner: Center kulture Španski borci
Zahvala: Branko Potočan, Broline, PLAC – Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona
Projekt podpira Ministrstvo za kulturo RS, 2022-23
Ko se junakinja izkobaca iz kokona, se loti plezanja po prozornem polivinilu, pri čemer je njeno telo včasih znotraj, včasih zunaj prozorne plahte. Ta inovacija v žanru plezanja po vrvi proizvede zanimive in ne povsem določljive vizualne in pomenske učinke. V srečanju veščin zračne akrobacije in sodobnega plesa se iz performerkine prezence, celotnega izraza njenega telesa ter odrske podobe zariše notranji svet ženske, ki se skuša rešiti ukleščujočih družbenih spon. Intenziteta izvajanja nas drži v stanju zamaknjenosti, ko ob živi atmosferski glasbi Maje Pahor in Pie Skušek spremljamo počasno odvijajoče se podobe junakinje, ki se nekaj metrov nad tlemi vrti okoli svoje osi.