Suspenz

$U$P€NZ je decentraliziran cikel "site specific", "live art", "flash mob”, "performans" ter drugih oblik performativnih praks, zasnovanih na osnovi raziskovanja različnih zračnih disciplin. Predstavlja igro (pre)moči, kjer se soočajo akterji, ki jim je pomemben zgolj denar, in tisti, ki se zavzemajo za ekološka, kulturna in človeška vprašanja konkretne lokalne skupnosti. 

Po eni strani gre za željo po suspenzu akterjev, ki jim je mar le denar in se ne ozirajo na ekološka vprašanja, vprašanja kulture in človečnosti; v pomenu napetosti pa je suspenz tudi “stanje razvnetosti, vznemirjenosti” ter “stanje velike čustvene vznemirjenosti”. Cikel performansov $U$P€NZ je s sodelovanjem v aktivnih družbenih bojih postavljen ravno v središče stanja vznemirjenosti ter razvnetosti, ki so lastna protestnemu duhu in akcijam upora. Z gibalno telesno, zvočno, uprizoritveno, ipd. akcijo, kateri lastna so tudi spodbujanja občutij zatopljenosti, razvnetosti in vznemirjenosti, pa upor podprejo in mu vlijejo dodatno energijo. 

1. del: Gentrifikacijski suspenz

S prvim delom, G€NTRIFIKACIJ$KI $U$P€NZ smo v Mariboru in Ljubljani naslovile_i problematiko gentrifikacije oziroma poploščenja, torej spreminjanja mesta v korist le eni družbeni skupini namesto v korist mnogoterih raznolikih družbenih skupin, ki v njem živimo.

Koncept, koreografija, izvedba: Danijela Zajc
Svetovanje režije: Jaka Andrej Vojevec 
Avtorska glasba v živo: Maja Pahor
Vizualna podoba: Nevena Aleksovski 
Video snemanje: Maruša Golob
Foto: Maruša Golob
PR, Pomoč pri produkciji: Gala Jarc 
Sodelavke_ci: Matija Šiško in druge_i
Produkcija: Danijela Zajc 
Koprodukcija: Društvo Matafir

2. del: Migrantski suspenz

Z drugim delom projekta, Migrantski $U$P€NZ naslavljamo migrantsko krizo, ki se zaradi ekološke katastrofe ter širjenja t.i. nevarnih območij, bodisi zaradi vojne, bodisi zaradi tiranije avtokratov, naglo povečuje. Kljub temu, da se je rezilno žico ob meji marsikje že odstranilo, ostaja meja za begunce (z izjemo Ukrajincev) zaprta, t.i. "pushbacki" oziroma vračanje ljudi nazaj po balkanski poti, uveljavljena praksa, trgovanje z ekonomskimi migranti, ki so brez vseh pravic pa trend. Kolpa v Sloveniji predstavlja fizično prepreko ter simbol skrajne brutalnosti slovenske politike, ki je ljudi v stiski mnogokrat prisilila k poskusu prehoda v bolj tveganih območjih, kjer obstaja možnost utopitve.

Koncept, koreografija, izvedba: Danijela Zajc
Svetovanje režije: Jaka Andrej Vojevec
Avtorska glasba v živo: Maja Pahor
Vizualna podoba: Nevena Aleksovski
Video snemanje: Maruša Golob
PR, Pomoč pri produkciji: Gala Jarc
Soavtorice_ji in soizvajalke_ci: Oton Korošec, Eva Zibler, Tjaž Juvan, Jaka Andrej Vojevec, Gala Jarc 
Produkcija: Danijela Zajc
Partner: Društvo Mismo Nismo
Koprodukcija: Društvo Matafir

3. del: Sosežigalniški suspenz

$O$€ŽIGALNIŠKI $U$P€NZ predstavlja četrto intervencijo v lokalnem protoru v ciklu “site specific” performansov naslovljenih Suspenz. Fokus Sosežigalniškega Suspenza je postavljen tako tematsko kot lokacijsko v kraj Anhovo, ki leži v neokrnjeni naravi ob reki Soči, hkrati pa je to v Sloveniji za življenje najbolj tvegano območje zaradi onesnaževanja. 

Anhovska tovarna je do leta 1996 proizvajala salonitno-azbestne izdelke, azbest pa je v okolju še vedno prisoten in zato škodljiv zdravju. Lokalno prebivalstvo se že leta bori z dodatnim onesnaževanjem, ki ga ustvarja podjetje Salonit Anhovo, ki je v avstrijsko-italijanski lasti. Podjetje ustvarja dobiček s sežiganjem smeti v sosežigalnici, za katero veljajo nižji standardi izpusta nevarnih odpadkov, kot  je odrejeno sežigalnicam smeti. 

Zdravstvena stroka poudarja, da bi morali v okoljih, že obremenjenih s težkimi kovinami, kot je azbest, veljati še strožji predpisi kot sicer. Metoda Dodič Fikfak tako pravi: “Zato tako poudarjamo azbest. Ker izpusti iz dimnika sosežiga v kombinaciji z azbestom, ki je še vedno v okolju in v ljudeh, sodelujejo pri nastanku bolezni. Učinek škodljivih snovi se sešteva ali celo množi” Sprejetje zakona, ki izenačuje izpuste sosežigalnic in sežigalnic je le prvi korak v boju lokalne skupnosti za uveljavitev 72. člena slovenske ustave, ki pravi: “Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja.”

Koncept, koreografija, izvedba: Danijela Zajc
Svetovanje režije: Jaka Andrej Vojevec
Avtorska glasba v živo: Maja Pahor
Vizualna podoba: Nevena Aleksovski
Video snemanje: Maruša Golob
Foto: Maruša Golob in Monika Zupin
PR, Pomoč pri produkciji: Gala Jarc
Produkcija: Danijela Zajc
Koprodukcija: Društvo Matafir 
Partner: Društvo Mismo Nismo
Zahvala: Igor Pahor, Verica Lukić, Jaša Jenull

4. del: Savski suspenz

$AV$KI $U$P€NZ predstavlja peto intervencijo v lokalnem prostoru v ciklu “site specific” performansov naslovljenih Suspenz. Fokus Savskega Suspenza je osvetliti problematiko zajezitve ter s tem uničenja srednje Save. Reka Sava s pritoki in porečjem obsega več kot polovico (10.872 km2) celotne površine Slovenije predstavlja naš najpomembnejši in najdaljši vodotok. Vlada pa je konec leta 2020 prižgala zeleno luč za gradnjo kar desetih novih velikih hidroelektrarn od Tacna do Suhadola. Kljub spremembi vlade in zmanjšanja javnega diskurza je uničenje reke Save in njenega ekosistema na celotnem odseku od Mavčič do državne meje (s pričakovanimi čezmejnimi vplivi) še vedno zelo aktualno. 

Tako stroka, kot tudi civilna družba opozarjajo, "da pri rečnih sistemih ne gre za trajnostno obnovljiv vir energije, temveč le za trajno spremembo tekočega vodnega ekosistema, ki nima negativnih posledic le za tam živeče rečne in obrečne življenjske združbe, ampak ima trajen, nepredvidljiv in nevaren vpliv na kopne in na podtalne ekosisteme, ki so tudi neprecenljiv vir pitnih voda” (https://lutra.si/wp-content/uploads/2021/01/Poziv_za_ohranitev_reke_Save.pdf)

Zajezitev bi tako imela uničujoče posledice na edinstvene živalske in rastlinske habitate, ki so varovani z Naturo 2000 - v porečju Save živi 48 vrst rib, od tega kar 26 takih, ki živijo v hitro tekočih vodah. Poleg rib imajo odločilno vlogo za življenje reke številne majhne živali in alge. Naravni rečni ekosistem ima velike samočistilne sposobnosti, v tem procesu pa ima vsaka vrsta svojo ekološko funkcijo. Tako bi bil tako ogrožen tudi velik del pitne vode (podtalnice, ki je povezana z reko Savo), ki napaja Ljubljano. 

“Rezultati mnogih raziskav in projektov v Evropi in po svetu dokazujejo škodljive vplive zajezitve rek. To jasno kaže, da hidroelektrarne niso zelen vir energije in da je gradnja hidroelektrarn v sodobnem času družbeno in okoljsko nesprejemljivo početje. Uničenje naše najpomembnejše reke, kar bi gradnja verige hidroenergetskih objektov na srednji Savi zagotovo prinesla, ni in ne more biti nacionalni interes Slovenije, če nacionalni interes razumemo kot trajnosten oziroma vzdržen razvoj dežele.“ (prav tam)

Stroka in civilna družba tako pozivajo k zaščiti naravnega rečnega ekosistema in k ohranitvi bogate biotske pestrosti, ki je ključnega pomena za prihodnost.

Koncept, koreografija/režija, izvedba: Danijela Zajc
Soizvajalca in soavtorja: Gala Jarc, Jaka Andrej Vojevec
Svetovanje režije: Jaka Andrej Vojevec
Avtorska glasba v živo: Maja Pahor
Vizualna podoba: Nevena Aleksovski
Video snemanje: Maruša Golob
Foto: Maruša Golob
PR, Pomoč pri produkciji: Gala Jarc
Produkcija: Danijela Zajc
Koprodukcija: Društvo Matafir 
Partnerja: Društvo Savski gusarji in Mladinski center Zagorje